Evropa se očitno ni ničesar naučila iz katastrofalnih angleških žitnih zakonov

This article has been translated into Slovenian for Portal Plus and has been originally published here. The English original is called ‘Europe Learned Nothing from the Corn Law Disaster‘ and can be found on this blog.

Protekcionistični t. i. žitni zakoni v Združenem kraljestvu v 19. stoletju so bili katastrofalni za lokalno pridelavo, ne glede na ravno nasproten namen. In zdaj Evropa stopa po njihovih stopinjah. Letošnjega 31. januarja je bila 168-letnica prenehanja britanskih žitnih zakonov. Dolgočasno in nepomembno, porečete? Pazite, utegnete najti več podobnosti, kot si mislite…

Žitni zakoni so bili popoln primer čistega protekcionizma v 19. stoletju: konzervativni veleposestniki so v Westminstru odločili, da mora Združeno kraljestvo uvesti visoke uvozne dajatve za vse zrnje, ki prihaja iz tujine, z namenom, da bi pridobili ugodnosti za lokalne pridelovalce. Posledica te izolacionistične trgovine je več kot očitna – medtem ko so britanski pridelovalci imeli dobiček, je cena žita v tridesetih letih 19. stoletja zrasla v nebo. Namreč, takoj ko so onemogočili konkurenco, so veleposestniki zvišali cene, kar je zlasti prizadelo delavske sloje. Končno so 31. januarja 1849 z zakonom, ki so ga izglasovali leta 1846, priznali katastrofalne posledice žitnih zakonov, jih preklicali in ukinili uvozne davščine.

Zdi se, da sto petdeset let stara ekonomska izkušnja nima nobenega učinka na voditelje Evropske unije. Nasprotno, tudi če EU smatra svobodno trgovino za bistveno prednost znotraj svojih meja, prakticira protekcionizem, ki je še precej slabši od britanskega v 19. stoletju. Ne samo, da obstajajo uvozni davki, temveč tudi metode, kot so prehranski standardi in kmetijske subvencije. Razmislite, kaj to dejansko pomeni: kmet iz Centralne Afrike ne more prodati svojih izdelkov v Evropo, ker ne bodo nikoli ustrezali evropskim standardom. In tudi če bi jih dosegel, bi francoski, nemški ali slovenski kmetje še vedno prodajali ceneje od njega, ker jih subvencionira vlada. Posledica so obubožani afriški kmetje in evropski potrošniki, ki bodo dolgoročno kupovali vedno dražje.

Hkrati je Avstralija oznanila, da se želi po brexitu z Združenim kraljestvom čimprej dogovoriti o svobodni trgovini. Po drugi strani pa Evropska unija ni dosegla nobenega napredka, da bi sklenila trgovinski sporazum z Avstralijo, kaj šele multilateralni dogovor z državami afriškega kontinenta. Zaščitni ukrepi morda pomagajo kmetu v vaši soseščini, toda dolgoročno taka politika pomeni zelo negativne posledice zanj in za vas.

V marcu je predviden začetek pogajanj o brexitu. Moramo upati, da EU in Jean-Claude Juncker ne bosta ponovila britanskih napak iz leta 1815. Čas je, da se zgodovina ne ponovi in da Evropa naredi odločen korak v smeri svobodne trgovine. Samo neovirana svobodna trgovina pomeni gospodarske priložnosti za prihodnost.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s